Imate v telesu preveč aluminija?

V Naturopatskem centru pogosto izvajam analize vitaminov, mineralov in težkih kovin. Rezultati analize težkih kovin so pogosto zaskrbljujoči. Največja težava, pri večini ljudi so visoke količine aluminija v telesu.

Imate katerega od teh simptomov?

• anemija,

• odpor do mesa,

• pekoč občutek v želodcu,

• karies,

• demenca,

• obolenja in disfunkcije živčevja, jeter in ledvic,

• Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen,

• izguba spomina,

• težave s koncentracijo,

• zmedenost, težave pri dojemanju idr.

Kje najdemo aluminij?

Aluminij je težka kovina, kateri se je najtežje izogniti, kajti prisotna je skoraj povsod, od zraka, ki ga dihamo, do vode, ki jo pijemo. Pa vendar je nekaj stvari, ki jih lahko naredimo in s tem zmanjšamo zastrupljanje z aluminijem. Aluminij se nahaja v pločevinkah, posodah, dezodorantih, kozmetiki, konzerviranih sirih, rafinirani moki, umetnem kvasu, alu foliji...nekaj pa smo ga vsi dobili tudi s cepivi v zgodnjem otroštvu.

POZOR: sama aluminijasta posoda in folija ne izločata aluminija to se zgodi ob visokih temperaturah (segrevanju) in stiku s kislino.

Skriti aluminij. Aluminij je pogosto skrit tudi za številkami številnih kemičnih dodatkov živilom. Še posebej bodite pozorni pri vsem, kar je v praškasti obliki. Natrijev aluminijev silikat E554 (sodium aluminium silicate) dodajajo kakavu, soli, pecilnemu prašku, ker uravnava vlago in preprečuje strjevanje; aluminijev fosfat uporabljajo kot emulgator v topljenem siru, galun (kalijev aluminijev sulfat) pa za beljenje in ohranjanje sipkosti moke. Je tudi ena izmed sestavin pecilnega praška.

Kako aluminij izločiti iz telesa?

Težke kovine je zelo težko izločiti iz telesa, ampak ni nemogoče.

Prva stvar, ki jo moramo narediti je, da poiščemo vse vire aluminija in izločimo tiste, ki jih lahko.

Telo si pri premagovanju oksidativnega stresa, ki ga sprožajo škodljive snovi, ki vstopajo vanj (vključno z aluminijem), pomaga z različnimi antioksidanti. Eden najmočnejših je glutation – gre za peptidno molekulo, ki jo proizvajajo vse celice v telesu. Vendar pa je telo vedno bolj podvrženo oksidativnemu stresu (onesnaževanje, stres, toksini, zdravila, sevanje …), ki znižuje raven glutationa v telesu.

Potrebujemo žveplo

Za nastajanje glutationa v telesu je potrebno žveplo. Prav zato ima vnos slednjega zelo pomembno vlogo pri razstrupljanju. Med hrano, ki je bogata z žveplom, sodita čebula in česen pa tudi živalske beljakovine. Ljudem, ki ne uživajo mesa, lahko primanjkuje žvepla. Večina ljudi ne potrebuje visokega vnosa mesa, ampak le gram beljakovin na kilogram telesne teže. Izogibajte se industrijsko pridelanemu mesu, ki je obremenjeno z veterinarskimi zdravili, kot so antibiotiki in rastni hormoni. Veliko bolj zdrava izbira je meso pašnih živali.

Silicij

Raziskovalci so leta 2013 dokazali, da dnevno pitje enega litra vode, bogate s silicijem, v dvanajstih tednih učinkovito pripomore k izločanju aluminija skozi urin pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Pri tem voda s silicijem ni vplivala na pomembne kovine, kot sta železo in baker. Pri vsaj treh od petnajstih bolnikov se je pokazalo pomembno izboljšanje kognitivnih sposobnosti.

Silicij lahko zaužijemo kot prehransko dopolnilo (naj bo ORGANSKI SILICIJ) ali pa s hrano. Silicij se v naravni obliki nahaja v hrani kot silicijev oksid in silikati. Ti dve obliki sta prisotni tako v čisti izvirski vodi, rastlinah kot tudi v hrani živalskega izvora. Daleč največje koncentracije pa najdemo v žitaricah. Najdemo ga tudi v naslednjih živilih: žita, jabolka, pomaranče, soja, grah, surovo zelje, repa, rjav riž, arašidi, korenje, čebula, kumare, buče, ribe, mandlji… Pri omenjenih živilih velja, da manj kot so industrijsko predelana, več razpoložljivega silicija bodo vsebovala. Prav tako je količina odvisna od prisotnosti silicija v zemlji, kjer živila gojimo. Ne smemo pa pozabiti tudi na njivsko preslico in koprivo. Iz njih si lahko pripravite izvleček ali čaj.

Priporočena dnevna doza silicija za odrasle

Povprečen vnos silicija v zahodnem svetu je med 20 in 50 mg. Ta številka je v Aziji do 4x večja, saj uživajo večje količine žitaric, sadja in zelenjave. Morda ni naključje, da imata Kitajska in Indija najmanjšo prevalenco zloma kolka.

Priporočen dnevni odmerek silicija ni določen. Nekako velja, da če v prehrani zaužijemo več kot 40 mg/dan imamo večjo gostoto kosti. Študije so pokazale, da v ZDA le zelo malo število ljudi zaužije preseže številko 40

Zgornja meja varne količine zaužitega silicija prav tako ni določena, je pa verjetno zelo visoka – med 700 in 1750 mg na dan po nekaterih domnevah. Presežek namreč izločimo z urinom in se ne kopiči v tkivih.

Če jemljemo silicij, da odpravimo težave z lasmi in nohti, moramo biti potrpežljivi, saj bodo rezultati vidni šele po šestih mesecih. Toliko časa namreč noht potrebuje, da zraste za celotno dolžino. Koža se regenerira po 28 dneh, lasje pa na mesec zrastejo za en centimeter.

Silicij v hrani – primerjava

Pogostejša hrana v naši prehrani, ki vsebuje omembe vredne, vrednosti silicija.

	Vsebnost silicija
Oves, 100 g	18,8 mg
Rjavi riž, 100g	16,2 mg
Rjavi riž, 100g	16,2 mg
Školjke, 100g	​10 mg
Banane, 100g	6,2 mg
Fižol, 100g	5,6 mg
Pivo, 0,5l	2 mg
Špinača, 100g 1,7 mg	1,7 mg
Sojino mleko, 100g	0,6 mg

povzeto po tendfonline.com

Melatonin

Študije so pokazale, da lahko melatonin olajša odstranjevanje strupenih kovin iz telesa, kot je aluminij. Poleg tega zavira oksidativno delovanje aluminija v možganih. Da bi v telesu nastajalo dovolj melatonina, moramo biti zadostno hidrirani. Melatonin vsebujejo rjavi riž, oves, koruza, pa tudi paradižnik in banane.

Vse, kar spodbuja nastanek glutationa

Telo sintetizira glutation iz treh aminokislin: cisteina, glutamata in glicina. Surovo sadje in zelenjava, kot so avokado, šparglji, grenivka, jagode, pomaranče, paradižnik, melone, brokoli, breskev, bučke in špinača, vsebujejo ogromno količino snovi, ki so predhodnice glutamata in glicina. Med prehranskimi viri cisteina so jajca, meso, rdeča paprika, česen, čebula, sirotkine beljakovine, brstični ohrovt in pšenična zrna.

Ostali načini za spodbujanje glutationa

Nastanek glutationa lahko spodbudimo tudi s telovadbo. Ta vpliva na nivo adenozin-trifosfata, ki je potreben za njegov nastanek. Spodbujajo ga tudi vitamin D (izpostavljanje soncu), kopeli z epsom soljo in jemanje prehranskih dodatkov, kot sta MSM (metil sulfonil metan) in NAC (N-acetil L-cistein). Nivo glutationa dokazano pomaga dvigniti tudi kurkumin v kurkumi.